dan mladosti

To je bilo pa skoraj sramotno doživetje. 🙊 25. maj – dan mladosti, ko sem leta 84¨ postal pionirček.🥳 Moji spomini na pionirsko prisego … lulati me je tiščalo, že ko sem stopil na oder. ¨Itak ne bo dolgo. Saj imamo samo dve pesmici. ¨Potem pa je imel govor ravnatelj, pa smo eno zapeli. Za tem je imel govor predsednik Ne vem česa, ki pa je jecljal. Resno? Končno smo zapeli drugo pesmico. Uno, potoček postoj in povej … mene pa je še bolj prijelo. Ta grozna vizualizacija. Zaprisego sem zdrdral v petih sekundah, hiter pozdrav, ¨pripni mi že to značko¨ in tek po stopnicah na WC. Ravno ko sem spustil zadnjo kapljico, sem zaslišal iz dvorane bučen aplavz. Ja. Sem si ga zaslužil. Olajšanje. No. To so moji spomini na dan mladosti.

Še danes znam na pamet prvi stavek zaprisege – danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo, da se bom pridno učil in delal, spoštoval starše in učitelje, da bom zvest in iskren tovariš, ki drži svojo obljubo. Pustimo politična prepričanja in barve, ampak ta zaprisega ni slaba. Bodimo pošteni. To manjka današnjemu svetu. Pridnost, spoštovanje in zvestoba. Upam, da se nekega dne, te vrednote povrnejo med nas.

Zdaj pa razmišljam … smo postali maja ali septembra pionirčki? Hmmm, u bistvu je bilo na začetku prvega razreda. Sem falil datum? Sramotno.

Vse dobro,
Sašo