O meni

Dolga leta sem bil tisti človek, ki po kosilu v službi sedi za računalnikom in se mu zapirajo oči. Ne od dolgočasja, ampak od hrane. Imel sem manj energije kot prej. Telo težko, glava prazna, v trebuhu pa tisti občutek napihnjenosti, ki ti reče: nekaj ne štima.

Živel sem hitro. Dve majhni hčeri, služba v avtomobilski korporaciji, stalen občutek lovljenja časa. Hrana je bila samo nuja. Nekaj, kar opraviš, da greš naprej. Dokler me ni kandida dobesedno ustavila. Migrene. Zasoplost. Utrujenost, ki se ni umirila z nobenim spanjem. Takrat sem prvič zares pogledal, kaj dam vase, in pomislil:

v avto ne bi nikoli natočil slabega goriva – zakaj to delam svojemu telesu?

Začel sem kuhati iz nuje. Zjutraj, preden sem šel v službo. Med britjem sem dal meso na ponev, med tušem sem kuhal riž. Zapisoval sem si časovnice, temperature ponve, kombinacije sestavin. Počasi sem napolnil zvezek optimalnih načinov priprave – za meso, zelenjavo, priloge. Tam še ni bilo prostora za kreativnost. Bila je samo želja, da se končno počutim bolje.

In potem se je zgodilo nekaj preprostega – telo je začelo sodelovati z mano. Počutil sem se lažje. Mirneje. Z bolj jasnimi mislimi. Spotoma pa sem še izgubil odvečne kilograme. In ugotovil sem nekaj boleče resničnega: večina ljudi sploh ne ve več, kako bi se morala počutiti, ko je telo nahranjeno.

To me je pognalo v raziskovanje. Kuhanje me je začelo zanimati. Predvsem pred petimi leti, ko sem odprl profil Futr u izi in začel deliti svoje znanje in izkušnje.

Od takrat me zanima:
zakaj se riž včasih zlepi,
zakaj neka zelenjava potrebuje močan ogenj, druga pa počasno toploto,
kako speči meso, da ohrani okus in strukturo, brez težkih omak,
katera začimba jed dvigne in katera jo poruši.

Zadnja leta sem se posvetil razumevanju kuhanja. Ne zapletenih jedi. Ne dolgotrajnih postopkov. Ampak jasnosti, logiki in optimizaciji.

Znan sem po hitro pripravljenih obrokih, po sistemu, ki prinese mir, in po kosilih, po katerih nisi utrujen.

Moj as v rokavu je preprost: plan za tri dni naprej. Par preverjenih kosil, ki jih znaš narediti brez razmišljanja. Jasnost namesto improvizacije. Zaradi tega je manj nakupov, manj posode, manj panike in več energije.

S Futr u izi ne učim samo receptov. Učim odnos do hrane in do sebe. Ker ko razumeš, ne samo ponavljaš – je vse lažje.

In če od tu odneseš eno misel, naj bo ta:
ne rabiš veliko časa,
ne rabiš posebnih spretnosti,
rabiš samo jasnost.

Ne bodi v krizi.
Kuhaj u izi.

Vse dobro,
Sašo