O meni

Živijo, moje ime je Sašo. 

Zgodba se ne bo začela z »Že od nekdaj rad kuham«. Vem, čisto netipično. Rad kuham šele zadnje čase, ko sem pričel kuhati u »izi«. Kot otrok sem imel raje pištole in žogo. Posledično večkrat razbita kolena. Na hrano pa sem gledal kot na nekaj, kar čaka na krožniku, da pojem in letim spet ven. Vem, čisto tipično.

Pred nekaj leti pa mi je telo s kandido sporočilo, da moram nekaj urediti glede prehrane. Ker sem takrat imel službo od 8-ih do 16-ih v pisarni, sem si pričel kuhati sam. Nerad. Ampak posledično so prvič v življenju izginili zakisanost, spahovanje, migrene, utrujenost … pa še dobro in raznoliko sem začel končno jesti. Zato sem vztrajal s kuhanjem naprej.

V startu nisem imel niti časa niti idej, sem imel pa dve mali sralasti hčerki (zdaj nista več sralasti, pa mali tudi ne več), ki sta mi že zjutraj vlekli živc ob kuhanju. Kuhal sem pač zjutraj, da sem imel svežo hrano. Zato sem bil primoran odkriti čim bolj enostavne načine priprave za čim boljšo hrano.

Ker nisem profi kuhar, ampak ljubiteljski, te zato še bolj razumem, ko rečeš, » Joj, pa jaz nimam časa, nimam idej, nimam …«. Vsega tega tudi jaz nisem imel. Zato sem si vztrajno optimiziral pripravo, postopke in kombinacije okusov iz vsem znanih sestavin, ki jih imamo vedno doma. To so bili že takrat moji pogoji.

V zadnjih treh letih imam na socialnih omrežjih kanal Futr u izi, kjer sem ob prijetnih klepetih ugotovil, da ima marsikdo še vedno iste težave, kot sem jih imel. Zato sem se odločil, da svoje znanje predajam naprej. In sem šel v projekt Futr u izi “all in”.

Večkrat mi rečejo, »lahko tebi, ker imaš ta filing za kuhanje«. Verjamem v to, da lahko ta filing predam vsakemu, ki si to želi. V kratkem času, te pripeljem iz “kaj naj skuham” do “kako top je “u izi” kuhanje”. Pri tem si pomagam z online delavnico”Kosilo u izi, na moji mizi“, kuharico “S.planer“, pa tudi z recepti na socialnih medijih (Facebook, Insagram), spletni strani www.futruizi.si ter kuhanju v živo na Facebooku in Instagramu vsako sredo ob 19h.

Zakaj pa vztrajam? Ker želim pustiti sledi. Ker želim, da svet zapustim vsaj kanček boljši, lažji, bolj zdrav in prijaznejši. Da del svoje energije prenesem na vas, ki prebirate moje objave in kuhate jedi po mojih predlogah. In s tem skrbim za doprinos pozitivne energije. Zate. Posledično za svet.

Večkrat mi rečejo, »lahko tebi, ker imaš ta filing«.

Verjamem v to, da lahko ta filing predam vsakemu, ki si to želi.

Verjamem, da smeh prinaša pozitivizem. Da je smeh nalezljiv. Da sem lahko izvor pozitivizma. 

Verjamem v ljubezen.

Verjamem, da ne smeš obupati, ko ne gre po planu. 

Verjamem, da se vse da, če se ti le da. 

Verjamem, da je jamranje zaviralec napredka. 

Verjamem, da je življenje u izi, če si ga ne zakompliciraš z nepotrebnimi sestavinami. Isto kot kuhanje. 

Verjamem, da je drama kot poper. Nekaj je je treba. A kmalu je je preveč. 

Verjamem, da nas je vse strah prihodnosti in da se s tem prikrajšamo lastne sedanjosti. 

Verjamem v dobre ljudi. 

Verjamem, da se dobro z dobrim vrača.

Verjamem, da je treba biti spoštljiv do razmišljanja drugih.

Verjamem, da so ženske kraljice in da si zaslužijo čutiti vse spoštovanje.

Verjamem, da nisem nič več in nič manj kot kdorkoli drug. 

Verjamem, da nas kuhanje povezuje. 

Verjamem, da se lahko učimo drug od drugega. 

Verjamem, da je edini pravi čas za spremembo zdaj.

Verjamem, da ni nič narobe, če se ne pretvarjaš, kdo si. Bodi kar si. Z vsemi napakami. Ne posnemaj. Ne pretvarjaj se. Ker tak si unikat. In tak si ljudem všeč. Ne vsem. Nikoli ne boš. In prav je tako. 

Verjamem, da vsi  ne iščejo samo napak in prepoznajo vrednost tudi v dobrem. 

Verjamem, da se ljudje ob meni lahko počutijo bolje v svoji koži. Da so bolj ponosni, samovredni in samozavestni. In s tem bolj živi. 

Verjamem, da te lahko v kratkem času, pripeljem iz “kaj naj skuham” do “kako enostavno in zabavno je lahko kuhanje”. 

Vse dobro

Sašo