Kaj so cilji za Futr u izi?

Kaj so cilji za Futr u izi?  Tole vprašanje sem dobil pred kratkim.

Podjetje (s.p) sem odprl pred tremi leti. Ni bil »Futr u izi« in ni imelo veze s kuhanjem. Njegov namen je bil drugačen. Poslovno svetovanje. Delal sem ga do zaprtja države. Še vedno v Futr u izi svetujem na neki način, le da je to bližje življenjskemu svetovanju. Kako lepše in lahkotneje bivati. Predvsem v želodcu in srcu lahkotneje.  Saj veš, kar daš notri, to gre ven. Če boš sprejal ljubezen, boš dal ljubezen, če boš sprejel stres, boš oddal stres, če boš sprejel hrano, boš … mah sranje, ta primerjava ni šla čez, kot sem si zamislil. Skratka pomembno je, kaj sprejmeš, prebaviš in oddaš. Če imaš pa cilj, pa še toliko bolje.

Na tv so pred desetletji v poročilih (ja, hitro gre čas in mi gremo s časom) vprašali modela, ki je preživel nekaj opojnih uric pod Poncami »Kam pa greste zdaj?«. In model je legendarno odgovoril »Ne vem kam grem, ker ne vem, kje sem«. Legenda.
Sam dobro vem, kje sem. Na začetku in se trudim iz dneva v dan. Ampak sem se že zdavnaj naučil, da cilji morajo biti ambiciozni.

Cilji Futr u izi za letos:
👉 naredim 3 delavnice “Kosila u izi na moji mizi. Ena je že za nami, začetek druge pride na prvega aprila. Itak, na dan norcev, ko se bomo že itak vsi smejali. Tretja oktobra.
👉 3 “Quickije”. En je že za nami. Če bo po planu, naredim maja že “Kresni Quicki”.
👉 skreiram nekaj čisto svojega. Nekaj, kar bo pomagalo spremeniti tvoj pogled na kuhanje. Da ti bo kuhanje vsak dan v zabavo. Da prideš, skuhaš, vse po načrtu narediš, se nasmehneš, poješ in greš. Planer receptov.

Pot do tja je še dolga, da vse tole sestavim in potem še prodam. A verjamem, da se je snežna kepa že malo premaknila in da mi bo vedno več ljudi zaupalo. Od kje mi samozavest? Ker jih vedno več pozna udeležence, ki so to izkušnjo že dali čez. In vem, da me ti z ljubeznijo v srcu priporočajo. No ja, razen če mi bo ta velika kepa priletela direkt v faco in me zbudila. Ampak sem se znal vedno pobrati in si narediti novo ter jo zakotaliti po hribu.

Vse dobro,
Sašo