Ne glede na to, kako skuhaš, se nikoli ne opravičuj, ne pomanšuj

Pomanjševanje uspehov. Veš, da sem si to leta počel. Točno to. Pomanjševal sem svoje uspehe. 🤷‍♂️ Povsod. V službi, v telovadnici, pri kuhanju.

Ko sem nekaj dobrega naredil, sem rekel “Ah. lahko bi bilo še bolje”. Vedno. Butl. Ko sem postregel, sem našteval na glas, kaj bi lahko izboljšal. Kaj mi ni uspelo, kot sem si zamislil. Nikoli pa nisem razmišljal, da sem s tem jedcem zmanjšal užitek. Predvidevam, da je vse skupaj samo obrambni mehanizem pred tem, da ti morebiti nekdo nekoč nekje nekak pove, da nekaj ni dobro. Čeprav se to ne zgodi. ga s tem raje prehitimo? Zdaj to zadržim zase. Če imam izboljšavo v glavi, si to pač zapišem. Itak nihče ne ve, kaj sem si zamislil. In itak ne dam iz rok krožnika, s katerim nisem zadovoljen. Ja. Tudi jaz nisem vedno zadovoljen s svojim krožnikom. In ravno na vseh napakah sem se naučil, kaj deluje in kaj ne, da vam lahko predajam recepte. Ta najboljše vam itak predam.