trenutek neprijetne resnice
- malo umešano
Poznaš tisti trenutek neprijetne resnice, ko pride vprašanje:
“Kaj bomo jedli?”
“Kaj pa bi?”
”Kar nekaj. Vseeno mi je.”
Poznaš? In odpreš vrata in zračiš hladilnik. Pa čakaš. Pa čakaš. Idejo. Preblisk. Navdih. Ne? Mah, spet ga ni.
Tako stojiš pred “polnim” hladilnikom kot kup neolupljene gore krompirja in tuhtaš. Pa pogledaš, kaj imaš po predalih, v shrambi. In potem spet malo zračiš hladilnik.
Temu moj oče pravi mešanje zraka. Ne kuhanju, temveč zapravljanju časa. Če imaš v roki “S.planer”, poznaš odgovor. In je rešen cel teden.
Če se potrudiš še z opisom, kot je “sočno pečeno piščančje bedro v medeni omaki, skupaj s hrustljavo gratinirano zelenjavo … jih že daje radovednost. Po desni strani ustnice se jim postopno začne nabirati slina. A to ne slina razočaranja, ker ni po njihovem, temveč ker so brbončice vzburjene.
