Sedim na balkonu apartmaja na drugem koncu sveta, na otoku, kjer ni vrveža, stresa, in vse se odvija v ritmu njihovih najbolj znanih prebivalcev – želv. Te mirne in elegantne prijateljice me učijo, da je mogoče vse, kar res potrebujem, narediti počasi, premišljeno in z lahkoto. Brez skrbi in hitenja – one preprosto so. V trenutku.

Tukaj, ob pogledu na njihov počasen svet, pozabljam na vse tri službe in stres, ki si ga sam nalagam. Sedim in sem. Brez strogih ciljev in planov, opazujem, kaj si resnično želim ustvariti, doživeti in izživeti.

Razmišljam o nežnih trenutkih, ki jih želim ujeti – ne popolnih, ampak resničnih. O okusih, ki jih želim preizkusiti, krajih, ki jih želim raziskati, ljudeh, s katerimi želim deliti iskrene pogovore, in občutkih, ki si jih želim podariti.

Namesto hitenja in “moram” si izbiram mir in “želim.” Življenje tako postaja zbirka toplih, pristnih izkušenj, ki jih živim v svojem ritmu.

Bodimo kot želve – brez hitenja, ega, le čuječi in prisotni v trenutku.

Vse dobro,
Sašo