Bi 1. 11. 22 spomin na preminule praznovali nekoliko drugač?

Kdo je za to, da letos za 1. november spet proslavimo spomine nekoliko drugače❓ Leta 2020, ko smo bili zaprti v stanovanja, sem dal pobudo, da bi na dan mrtvih skuhali nekaj v spomin na nam ljube preminule. Nekaj, kar so vam radi skuhali ali kar so radi jedli. In to ponavljam letos že tretjič.Se mi zdi taka lepa, poceni in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini.
_ _ _

Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.Takrat postanem mali Sašo, ki ne doseže z nogicami tal, rad pa z njimi veselo miga, medtem ko čaka, da mu stara mama jesti da. 👩‍👦Po kosilu mi je prinesla še sladkorne kocke. Pest sladkornih kock, direkt v usta. Toliko, da jih nisem uspel gristi in sem čakal, da se raztopijo. 🤤Nom nom.

Mogoče jih pa ni prinesla. 🤭 Ne vem, zakaj sem se zdaj spomnil, da sem do njih prišel tako, da sem potiskal stol, splezal nanj, nato na pult in jih hihitaje jemal iz modre, kartonaste škatle na zgornji polici. Zraven pa sem pazil, da ne stopim na štedilnik poleg, v katerem so gorela drva, na njem pa se je slišalo nežno klokotanje iz rdečih loncev z belo piko. Pa dišalo je po obari. Mmmmm. To ja.
Ja, kuhajmo v spomin.
_ _ _

Če ti je ideja zanimiva, jo lahko deliš naprej.✔💗
_ _ _

Voditeljem na radio Ognjišče se je že zdela zanimiva, zato so me poklicali in napisali članek. Hvala, da idejo približujete ljudem.
POSNETEK POGOVORA IN ČLANEK  👉 članek in pogovor