Kdo je za to, da letos za 1. november proslavimo spomine nekoliko drugače? Lani, ko smo bili zaprti, sem dal pobudo, da bi na dan mrtvih skuhali nekaj v spomin na nam ljube preminule. Nekaj kar so vam radi skuhali ali kar so radi jedli.

Sam bom skuhal jed, ki mi jo je delala »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polenta z ocvirki in belo kavo. Itak ni niti pol tako dobra kot njena, ampak spomin živi. Postanem mali Sašo, ki ne doseže z nogicami tal, ampak z njimi veselo miga, medtem ko čaka, da mu stara mama da jesti. Po kosilu pa mi je prinesla sladkorne kocke. Nekaj, kar mi kraj pameti ne pade, da bi dal sedaj otroku. Pest sladkornih kock. Hudo. Kar toplo mi rata, ko se spomnim.

Skratka ja, kuhajmo v spomin.

Vse dobro
Sašo