Kako to, da sem pričel kuhati?

Ne gre za to, da prej nisem kuhal. Sem kuhal. Res tiste preverjene recepte. Ampak želel sem malo drugačno hrano. Pa sta se mali itak upirali. Kot vsak otrok, ki ne ve, kaj je zdravo. Ve pa, kaj je dobro. Kot je rekla Lali pri nekje petih letih »mogoče lizika ni dobra za zobke, je pa za jeziček«. Pa kako prav je imela.

Ampak poznal sem svojo srčno željo, da moram pričeti jesti zdravo. Že zaradi sebe sem moral spremeniti prehrano. Kandida in zakisanost sta mi grenili življenje. No, kislili pravzaprav.

Prav bal sem se skuhati nekaj novega. Nekaj drugačnega. Kaj, če otrokoma ne bo všeč. Kaj če bo Anja rekla «Saj je ok za pojesti.« 🤷‍♂️

»Samo ok? Pa toliko truda v iskanje in nakupovanje in kuhanje ter pospravljanje sem vložil. Je vredno truda? “

Ja, groza, to mi je rekla vsaj 100-krat. 😨A le v moji glavi. In zato se najprej nisem upal premakniti iz cone poznanega.

Zato sem v startu uporabljal le surovine, ki jih vsi poznamo in jemo. In tako sem spoznal, da se da delati res vrhunske kombinacije tudi le iz osnovnih sestavin. Tega načela se držim še danes. Ne maram receptov, ki vsebujejo sestavine, ki jih ne dobiš v vsaki trgovini. Za vsak dan že ne.

Ko pa si vzamem čas, pa rad eksperimentiram. Naredim zakompliciran recept, ga razstavim, poenostavim in sestavim v »u izi« različici. Ta jed je nekaj takega. Vijoličen krompir in teletnia. Simpl k pasulj a božanskega okusa,.

In tako sem postopoma dobil ljubezen do kuhanja. 👨‍🍳 In to ljubezen z veseljem predajam v svojih delavnicah, knjigi, četrtkovih kuhanjih v živo preko Facebooka, mojih receptih na spletni strani …

Upam, da ti moje ideje, zapisi, recepti dajo kakšno novo idejo in da si jih shraniš 💾 ter narediš.

Vse dobro
Sašo