Želim se ti predstaviti. Sem Sašo. Kot se morda, da uganiti, rad kuham in iščem nove jedi. Naj ti takoj zaupam mojo skrivnost za pripravo popolne pice? Veliko ljubezni in še več sira. Sledi mi za več. Hec, hehe.

Ti zaupam nekaj o meni, kaj rad delam, ko nisem v kuhinji? Ko ne kuham, se rad sprehajam, tečem, berem, pišem in brenkam na kitaro. Ne, nisem neki kitarski virtuoz. Pač brenkam. U izi. Za družbo. Pravijo, da sem ok, pomaga pa, če prej kaj spijejo. Podobno, kot bi lahko opisal navdušenje nad mojimi kosili pred nekaj leti. So pojedli. Bilo je čisto dobro. Potem pa so brez besed odhiteli od mize. Nobenega velikega navdušenja. Smo se pač vrteli okoli ducata preverjenih jedi, ki so bile pač dobre ali improvizirane. Tako je bilo. Vedel sem, da zmorem več, a nisem imel časa in znanja.

Sedaj pa je čisto druga zgodba. Moj svet se dobesedno vrti okoli odkrivanja prednosti in posredovanja znanja, povezanega z “u izi” kuhanjem. Pa tistih preprostih fines kuhanja, ki “dobra” kosila spremeni v “uau” kosila, a da zanje ne rabiš cele ure dela ali celo posebnih sestavin, ki ti lahko obležijo v predalu.