prirojena kuharska žilica

Naši predniki so v kuhinji za ognjiščem, preživeli ogromno časa. Da so zakurili in vzdrževali ogenj, kuhali v ogromnih kotlih, na litre in kile, so porabili veliko časa in lastne energije. In to prepričanje nam je ostalo prikoreninjeno. Prepričani smo, da mora biti v vsakem obroku veliko sestavin in da moramo dolgo kuhati. Pa da je kuhanje zapleteno ter da moraš za to, da v kuhanju uživaš, imeti čas in kuharsko žilico. Kera zmota je to. Ajoj.

Saj je res marsikdaj bolj okusno ampak sprijaznimo se, res nimamo časa za dolgotrajnega kuhanja prav vsak dan. Sploh pa ne med tednom. Postali smo hitra družba in smo z mislimi ter vsaj eno nogo vedno v naslednji nalogi. Ko smo v petek zaključili s kuharsko delavnico, je Romana rekla nekaj preprostega, kar me je ganilo: Sašo, res sem vesela, da sem prišla na to delavnico. Odlično investiran denar. Uživala sem in še bom.” Romano poznam (zaenkrat žal samo preko spleta) že kakšno leto in mi res pomeni veliko, da sem ji pripomogel k dodatnem uživanju v kuhi. In celo v kuhanju z malima otrokoma.  Samo nekdo ti mora par bližnjic pokazati. 💕

Vse dobro,
Sašo