Res imamo različne poglede na svet. Res imamo različna očala in filtre. Eni temna, drugi roza.
Vedno pomislim, kaj bom povedal., ne pa da povem vse, kar mislim. Ne pravim, da ne povedati svojega. Povej. Itak. Kako poveš, pa kaže tvojo veličino. Ali majhnost.
Uporabljam filtre. Pa ne mislim na te iz nape. Pa niti ne teh v telefonu. Čeprav včasih jih moj telefon, kar sam doda. Očitno mi ima nekaj za povedati.
Danes sva si z mljašo hči Lali nadela še zadnjič pred šolo plavalne maske in šla občudovat mirni svet živali pod vodo. Moram priznati, da me vsakič, ko jih gledam v naravnem okolju strese. Ni šans, da bi jim lahko vzel življenje. Kot pravi Lali: “Ker ste hinavci in se delate, da te v hladilniku niso takole živele.”
Ja, res je. Priznam. In malo me je sram. Vsaj malo. Ne, ne mislim postati vegetarijanec, porabo mesa sem pa že prepolovil. In se počutim čisto v redu. Podpiram vegetarijanstvo. Lali je celo veganka. Vsa čast ji.
_ _ _
To je razlog, da je večino receptov v S.planerju narejenih tako, da z lahkoto spustiš, ali nadomestiš meso. Tako s(m)o vsi zadovolj(e)ni.
_ _ _
Na mladih svet stoji.
Verjamem, da bodo popravili svet, ki smo za zašuštrali. Upam. Mi ga ne znamo več, čeprav se trudimo. Ampak počasi bo. Upam.
Najverjetneje bo, ko nas več ne bo.