Pri meni je to polenta z ocvirki in belo kavo.
Ker mi je ona to kuhala, ne ker bi mama imela isti vonj kot polenta. Ali bela kava. Ali ocvirki.
Dišala je bolj po sušenih orehih, saj je v fertahu vedno imela kako pest le teh, za nas, lačne vnuke.
Smo ji zlezli v naročje, pa je hitro z zlatimi dlanmi kakega zdrobila. Orehe, ne vnuka. Čeprav verjamem, da bi ji bilo to včasih lažje.
Hvaležen sem za take spomine.