Tega res ne maram

Ko kuham nekaj full dobrega, ampak se takoj ob strežbi spomnim, kaj bi pa še lahko dodal. Kako bi še lahko nadgradil. Vedno mi na koncu kapne, ko že jemo.

Dolgo sem celo (brez veze) to potem na dolgo razlagal tistemu, kateremu sem postregel. S tem sem ga okradel uživancije. 🤷‍♂️

Ali, ko sem se dal hvaliti, “Neko malenkost sem naredil” miza pa je pokala.

Jao, ta naša komplikacija in umetna skromnost. Kdaj se jo bomo odvadili? Za gosta ni malenkost.

Pika, konec.  Zapri usta 🙊, prisedi, odpri usta za hrano 🍔🥗🍰 in uživaj. Pa daj si zasluge, da je dobro.

Hvala bogu, tega ne počnem več. Si nove ideja napišem v S.planer ✔(temu so namenjeni prostori in obrazci ob receptih in na koncu knjige), s tem mnenje obdržim zase in uživam v hrani. Pa predvsem ne pozabim teh dobrih idej.

Vse dobro,
Sašo