V TEORIJI ŽE

Lepa beseda lepo mesto najde. Pa res? Imaš še vedno tak občutek?

Ali najde namesto lepega mesta mesto duhov? Pa ne mislim bavcov, ampak unih duhcev, ki jih spustiš 💨. In jih zavohaš. Ki smrdijo. Oziroma jih zavohajo drugi, ti se pa tiho delaš, da ugotavljaš, kdo ga je spustil . Kdor ga zavoha, ta ga tudi … Ja. Pssst.

Ninja. Ti so najhujši. Pridejo na tiho, a neusmiljeno udarijo.

Kaj narediš, ko daš prijazno besedo, nazaj dobiš pa napad. Jaz kar ignoriram. Sprejmem in se ne obremenjujem. To ni moja težava. To je njegova. In pri njem naj tudi ostane. Meni je fino fajn v balončku, do katerega arogantneži in njihovo sranje nimajo dostopa. Lahko se derejo in pametujejo, ampak balonček ima filter za butaste stavke. Tako, da slišim samo, ko imajo kaj pametnega za povedati. Pardon. Če.

Povečajo se jim zenice, glasnost in višina glasu. Občasno jim izstopi še vratna žila. Faco in zvoke pa spremlja pogled zombija, aaahhrhaaaa. Po tehtnem razmisleku, ko nimajo argumentacije, pa zaključijo … vidiš, kako si neumen.

Taki ljudje z lahkoto pokvarijo dan. Prav povsod smrdi.