Včasih je veljalo: “Veljaš, kar znaš.” Ampak to ne velja več. Pot novega učenja se zdaj ne ustavlja. Naši predniki so živeli v drugačnih časih. Manj so imeli možnosti. Manj informacij, tehnologije in potenciala ob izobraževanju.
Danes imamo dostop do neskončnih virov znanja in informacij, kar nam omogoča, da se nenehno učimo in razvijamo. Tudi kuhali so tistih 19 jedi in to je bilo to. V današnjih časih pa je dostop do informacij (in hrane) tako obsežen, da smo prestavili v 69. prestavo. Vse se je postavilo na glavo. In želja ljudi po novem znanju (tudi hrani) se je precej dvignila.
Še nikoli ni bilo toliko dobrega in zanimivega na svetu. Nikoli nismo uživali tako u izi v glasbi, knjigah, potovanjih. Sploh pa ne v hrani. Pa tudi nikoli še družba ni bila tako zdolgočasena in razočarana nad vsem razen nad sabo.
Ko sem snemal spletno delavnico (brezmesno lani, leto prej pa mesno), sem šele ugotovil, koliko trikov kot amaterski ljubitelj kuhanja poznam, ki niso splošno znani. Delujem po principu “Če imaš neko znanje in ga ne predaš naprej, si sebičnež.” Zato delim znanje dalje in raziskujem še naprej.
Ne šteje več le kar znaš, ampak šteje, koliko se lahko še naučiš po tistem, ko misliš, da že vse veš.