Za kaj vse sem hvaležen

Za to, da sem. Tu in sedaj. Ne nekje, kjer divja vojna, kjer ni pitne vode in ne v preteklosti, kjer je pravica bila iluzija.

Hvaležen sem za svoje bližnje. Za naše zdravje. Za ljubezen in medsebojno spoštovanje. O tem bi lahko napisal knjige.
Hvaležen, da slišim dretje tujih otrok. Ravnokar en kriči na psa. Slišim. Uau. Slišim. In še otrok ima toliko energije, da se lahko dere. Skupaj s svojim štirinožnim prijateljem delata simfonijo hrupa.Hvaležen, da me zaboli, ko se udarim v roke, noge.
Hvaležen za odvečne kilograme, ki jih poizkušam izgubiti.
Hvaležen, da moji možgani prefiltrirajo stvari, za katere se ni vredno sekirati. In razločijo, koga je vredno ljubiti.
Hvaležen sem za vse, kar imam fizičnega, saj z lahkoto tega ne bi imel. Hvaležen, da lahko zavržem v smeti stvari, ki jih ne potrebujem. Kljub temu da sem jih nekoč kupil. Nekateri bi jokali od sreče. Jaz neumnež, mečem stran. Ne, ker je neuporabna. Ker je jaz ne znam uporabljati.
Hvaležen, da sem lahko razvajena rit in da imam možnost, se pritoževati, ko mi nekaj vzamejo. Imam možnost!
Hvaležen, da lahko preko objav, nekomu, ki ga sploh ne poznam, polepšam dan. S sliko, videom ali besedo. Da za trenutek pozabi na vse in se nasmehne. Če je to samo 2x na teden, je to 100 nasmehov več na leto, kot bi jih sicer narisal njegov obraz. 😁
Hvaležen za pozitivno nastrojene prijatelje s socialnih medijev, ki jih v resnici še nikoli nisem videl, pa so postali pomemben del mojega življenja.

Hvaležen, da bi lahko popisal še 100 strani o hvaležnosti. Pa naj bo dovolj za danes.

Hvaležen, da lahko sedaj ugasnem luč in zaspim ob ljubljeni osebi, s polnim želodcem in streho nad glavo.

Uf … včasih se res ne zavedamo, kaj vse imamo. Lepe stvari pa so nam samumnevne in zaradi nerganja plujejo mimo.

Vse dobro,
Sašo